Ob nakupu prenosnega računalnika sem nameraval kupiti brezžičnega mišaka, takrat sem pozabil, kasneje se mi ni dalo. Če gre za nakup tehnične robe, prej po internetu prebrskam vse mogoče strani, povprašam uporabnike, v končni fazi težim prodajalcu z vprašanji in na konec zadevo kupim, ali pa rečem ’saj tega ne potrebujem’ in brez besed odidem iz trgovine. O novem mišaku sem začel razmišljati teden dni nazaj, stari Asus Mouse je žični, kolešček ne deluje dobro, je pa kar soliden -, in ja, priznam, zrajcala me je funkcija hyper-fast scrolling - o tem kasneje. Izbiral sem med več opcijami, VX ali MX, pa še par Logitech mišakov sem si ogledoval in primerjal. ‘Če že kupujem .. dam jurja več, saj ne bom dolgo spet menjal’ -, najboljša izbira je MX Revolution, ponuja nove, uporabne funkcije. Najprej sem si MX Revolution ogledal v BigBang Giga v BTC, a niso najcenejši - lahko pa stvar vzameš v roko, preveriš funkcije, težo, dobiš odgovore na vsa vprašanja, ki se normalnemu kupcu mišaka porajajo ob nakupu. V trgovini Comshop (BTC, nasproti Mullerja) sem mišaka kupil po ugodni ceni, še prej pa prodajalcu polepšal dan z miljon in enim vprašanjem. Po prihodu domov nisem skrival navdušenja nad nakupom, polnil nisem dolgo, minuto ali dve, za prvič bo. Priklop in mišak je takoj deloval - to sem doživel prvič. Ob vklopu operacijski sistem (XP Pro) ni namestil nobenega gonilnika, vse deluje. Za dodatne funkcije je bilo potrebno namestiti dodaten softver, a sama namestitev ne vzame več kot minuto. Prvi vtisi? Fenomenalno. Tako dobrega mišaka še nisem imel v roki, hyper-fast scrolling je odličen za programerje, ki se prebijajo skozi tisoče vrstic kode, natančnost bo presenetila najbolše oblikovalce, dodatne funkcije pa kaj hitro postanejo nepogrešljive.

[googlevideo]-1714768411746279018[/googlevideo]

Kadarkoli me vprašajo, zakaj pišem blog, sem v zadregi. Pravzaprav cilja ne vidim, pot je pomembna, pravim. Pa lahko bloger na svoji poti po elektronih postane slaven? Lahko z zelo dobrim pisanjem na blogu zasluži? Odgovor, moje mnenje, ne. S pisanjem sicer lahko postaneš slaven, a gre za internetno slavo, ne pravo - če le-ta sploh obstaja -, v Sloveniji je ni veliko. Moje pojmovanje slave je drugačno - človek je vreden besede slava, ko zaradi njega kot atoma nekdo zasluži¹. Slovenija sicer pozna blogerske zvezde, a imajo od tega bore malo sami, kaj šele ostali. Najbolj znanih slovenskih blogerjev, Jonas - Crnkovič, ne smemo prištevati med “znane blogerje”, saj nista “slave” dosegla s pomočjo bloga, pač pa z svojim delom, izven virtualnega. Bloger za svoje pisanje sicer lahko zasluži, besede proda medijski hiši ter za to dobi honorar, še vedno pa se ne pogovarjamo o honorarju za pisanje direktno na blog². Zakaj torej pišemo bloge? Ekshibicionízem, dolgočasje, popolna svoboda, kaj četrtega?

Mnogi pišejo bloge zaradi morebitne slave, ki jim bo z neba v glavo vbila milijone, z njimi bodo pa postali bolj srečni. Mnogim predstavlja blog tekmovanje, kjer so tekmeci višja liga, a če se jih lotimo enega za drugim, vsi bodo popadali. Drugi vidijo blog kot možnost prikaza osebnih vrednot, ki jih njihova okolica v realnem življenju ne sprejema, tretji pa blog pišejo zato, ker ga pač piše sosedov Miha, pa je to kul. Blogerji vse bolj postajajo podobni programerjem -, ure in ure presedijo za računalnikom, berejo howto spletne strani in iz glave na ekran prenašajo številke in črke v čudnem zaporedju. Bomo blogerji postali posebna vrsta, polna stereotipov, brez sexa, žensk in rock’n rolla ?

p.s. Prihodnost je nepredvidljiva -, preteklost v Sloveniji je pokazala, da je virtualna skupnost močna alternativa, ki je zmožna ustvarjati slavo, a zvezde v tem primeru niso večne.

1. Če je vsak njegov gib v javnosti vreden miljone .. Pokažeš rit, paparazzi pa lahko preživi celo družino, naprimer.
2. Med plačane blogerje ne smemo šteti VIP blogerjev na Blogosu, saj so bili ti v medijskem svetu poznani že prej ..