Blogerska slava
Kadarkoli me vprašajo, zakaj pišem blog, sem v zadregi. Pravzaprav cilja ne vidim, pot je pomembna, pravim. Pa lahko bloger na svoji poti po elektronih postane slaven? Lahko z zelo dobrim pisanjem na blogu zasluži? Odgovor, moje mnenje, ne. S pisanjem sicer lahko postaneš slaven, a gre za internetno slavo, ne pravo - če le-ta sploh obstaja -, v Sloveniji je ni veliko. Moje pojmovanje slave je drugačno - človek je vreden besede slava, ko zaradi njega kot atoma nekdo zasluži1. Slovenija sicer pozna blogerske zvezde, a imajo od tega bore malo sami, kaj šele ostali. Najbolj znanih slovenskih blogerjev, Jonas - Crnkovič, ne smemo prištevati med “znane blogerje”, saj nista “slave” dosegla s pomočjo bloga, pač pa z svojim delom, izven virtualnega. Bloger za svoje pisanje sicer lahko zasluži, besede proda medijski hiši ter za to dobi honorar, še vedno pa se ne pogovarjamo o honorarju za pisanje direktno na blog2. Zakaj torej pišemo bloge? Ekshibicionízem, dolgočasje, popolna svoboda, kaj četrtega?
Mnogi pišejo bloge zaradi morebitne slave, ki jim bo z neba v glavo vbila milijone, z njimi bodo pa postali bolj srečni. Mnogim predstavlja blog tekmovanje, kjer so tekmeci višja liga, a če se jih lotimo enega za drugim, vsi bodo popadali. Drugi vidijo blog kot možnost prikaza osebnih vrednot, ki jih njihova okolica v realnem življenju ne sprejema, tretji pa blog pišejo zato, ker ga pač piše sosedov Miha, pa je to kul. Blogerji vse bolj postajajo podobni programerjem -, ure in ure presedijo za računalnikom, berejo howto spletne strani in iz glave na ekran prenašajo številke in črke v čudnem zaporedju. Bomo blogerji postali posebna vrsta, polna stereotipov, brez sexa, žensk in rock’n rolla ?
p.s. Prihodnost je nepredvidljiva -, preteklost v Sloveniji je pokazala, da je virtualna skupnost močna alternativa, ki je zmožna ustvarjati slavo, a zvezde v tem primeru niso večne.
- Če je vsak njegov gib v javnosti vreden miljone .. Pokažeš rit, paparazzi pa lahko preživi celo družino, naprimer.
- Med plačane blogerje ne smemo šteti VIP blogerjev na Blogosu, saj so bili ti v medijskem svetu poznani že prej ..
Stokrat sem že odgovorila na to vprašanje, zakaj pišem blog: zaradi osnovne potrebe človeka po komuniciranju. Človek potrebuje pogovor, priznanje, da obstaja, samopotrditev tudi od skupine, ne samo od partnerja, od otrok in od sodelavcev. In tega v današnjem svetu ni veliko, ker ljudje veliko raje kritizirajo, kot hvalijo. Zato je fajn pisati blog, ker na koncu najdeš nekoga, ki bo rekel: “Hej, jaz tudi tako mislim, kot ti.” In to je dober občutek. Vedno, ampak vedno, pa bo določen odstotek ljudi, ki bodo proti tebi (četudi boš imel fantastične statistike in te boš priljubljen) iz enega samega razloga: ljubosumja. Iz moje blogerske izkušnje lahko marsikaj povem, saj približno poznam psiho ljudi, ki pišejo in komentirajo bloge. Tako, da - bodi sam svoj, nikoli ne kopiraj drugih, imej svoje mnenje in bodi pripravljen na to, da te bodo, že samo zaradi tega, če ne boš nekaj povprečnega, nekateri napadali. :)
skupnost torej? zastave so že narejene?
slave ni.. ostajajo pa besede zanamcem.. obcutek, da si pomagal orati ledino na tem podrocju in dal doprinos globalni skupnosti, tudi steje.. seveda se od tega ne da zivet, zato se je treba na tak, ali drugacen nacin prodajati.. in od vsakega posameznika je odvisno kako bo potrzil svoje ideje, ki jih je pridobil na blogu..
dejansko pa nekaj v tej zgodbi o blogih manjka.. mogoce kmalu pride :evil:
Po mojem pa je slava… ampak samo v virtualnem svetu. Vsi recimo vemo, kdo je Had. Res pa je, da ga nihče ne pozna, on pa tudi nima nič od tega, razen osebne satisfakcije.
Blog še vedno pišem predvsem zato, ker uživam v pisanju. Če ne bi užival, mi nobena želja po slavi ne bi pomagala.
@chef: vendar od tega, ce kdo ve, kdo je had, jaz ne morem ziveti :evil: in prav je tako.. zato je internet tako fascinanten medij.. lahko si vse in se vec.. tudi ce ne znas povedati tri stavke, jih lahko na netu zapises in bodo brani.. in ce uzivas v pisanju, potem je to sinergija, ki smo jo iskali..
lahko pa blog izkoristis tudi za ostale stvari.. manipulacija, subliminalno oglasevanje, projeciranje lastne podobe v svet, itd..
p.s.: ampak enkrat bomo naredili blog miting :) in se spoznali!
Sam uzivam v novih stvareh in rad se lotim vsega zivega! Je zabavno, ker sem se spustil na podrocje, ki mi je bilo do sedaj popolnoma tuje. Predvsem pisal nikoli nisem rad - to se itak vidi, pa me ni sram. Pac ne zivim od tega. Zdalec pa, da bi blog rabil zaradi potrebe po komunikaciji. Zabava in komentarji so fini del bloganja. Seveda! Nikakor pa to blogerju ne sme pomeniti obstoj, priznanje da obstaja in nevem kaj se. V tem trenutku, je bolje, da z bloganjem prenehas in se raje socializiras tako, kot je potrebno v normalnemu svetu. Ce tega ne storis, zacnes prihajati v konflikte, pises o sebi kako si bog, kako so drugi ljubosumni, kako ne prenesejo da si slaven etc… Aja! Pa statistika obiskov, ti postane dusevna hrana. Verjemite, zelo nezdrava. Enostavno te obsede! Ne zdrzis vec, brez da je nebi omenil v vsaj vsakem drugem komentarju ali postu.
Torej - bloganje naj bo zabava in ne obsesija!
Samo moje skromno mnenje! :)
Ja, predvsem moraš verjeti, da blog ne pišeš zaradi potrebe po komunikaciji, ampak za zabavo hahahaha. Aja, saj res, zabava ni komunikacija. Pa da si ne boš slučajno mislil o sebi, da si kaj posebnega! Saj veš, Slovenci pa skromnost je lepa čednost (poglej pri katarini). Aja, pa takoj te bodo vtaknili v nek predal. Statistike pa…to raje skrij, ker če si na Blogosu, potem si pač v levjem žrelu. Bog var, da bi bil kaj posebnega! To pa ne. Ti bodo že profesionalni zgagarji, ki so tako dobronamerni povedali, kaj Slovenec na blogu sme in kaj ne. Čeprav jim je področje popolnoma tuje. Pa čeprav niso nikoli pisali in jih ni sram. Ker oni ne pišejo zaradi komunikacije…
Ajd!
No, lep primer! :)
@dajana: spet se spuscas na podrocje, ki ga niti najmanj ne poznas, niti obvladas..
“Čeprav jim je področje popolnoma tuje” tudi ti se nisi rodila z znanjem pisanja bloga.. in pac nekdo, ki pise blog ze dve leti, verjetno ve kaksno stvar vec, kot pa ti, recimo, ki si sodelovala samo v polemikah na veceru in ….. (vstavi po potrebi)
“Bog var, da bi bil kaj posebnega!” napaka! vsak clovek je nekaj posebnega in prav je tako.. dokler se ne zacne njegova obsesija z lastno posebnostjo izrazati v vsakem zapisu, tako kot se je pri tebi zacela.. pac ti ni uspelo spremeniti sveta, ker nisi uspela spremeniti sebe..
“Statistike pa…to raje skrij, ker če si na Blogosu, potem si pač v levjem žrelu” sicer ne vem kaksne veze ima blogos s statistikami, ampak nikjer jih ni videti, tako da je bil tole brc v temo.. lahko pa ti seveda pokazem GA statistike, ko si se ti hvalila s svojimi pred casom..
“Ker oni ne pišejo zaradi komunikacije” ne.. nekaterim blog pac ne pomeni komunikacije z ljudmi, ker za to izkoriscamo drugacne kanale, predvsem bolj osebne..
sicer pa me skrbi zate.. zadnje case nimas skoraj nobenih komentarjev?? kako to?? in tvoja statistika kaze, da si sama na svoj blog kliknila vec kot 5000krat, pri obisku nekje okrog 30k.. a potem kar sama sebe klikas?
Oh, had, če ne bi bilo tebe, blog ne bi sploh stal, ane. Sicer sem pa po izobrazbi novinarka. Pišem pa že od svojega dvanajstega leta. Saj res, blog je nekaj čisto drugega, ne? O statistiki pa ne bi, res. Upam, da ima “delavnica” toliko svojih možganov, da lahko sam razbere, kaj je prav in kaj ne. In ja, jaz imam tudi svoje življenje. Vsekakor pa se niti slučajno ne mislim spuščati s tabo ali pa s kakšnim londonom v debate, ker je škoda energije. Ker vidva vedno vse bolje vesta. Itak. :(
Ne vem kaj vedno stulis mene v te tvoje nebulozne spore! Zato ker sem v casu tvojega najvecjega “opletanja” po vseh blogih povedal svoje mneje ki ti ni bilo ravno naklonjeno? Kmalu sem spoznal, da blog jemljes prevec resno in te pustil v tvojih blodnjah povsem na miru. Ves ta cas, pa ti non-stop mene rines v ospredje, kot ne vem kaksnega sovraznika. Dajana res se mi smilis. Predvsem potem, ko sem na tvojem blogu prebral da si bolna in da obiskujes bolnisnico mi je bilo sploh zal, da sem karkoli negativnega komentiral o tebi. Vendar se s tvoje strani ter raznih Mund pa JJ pa se koga ne neha. Kjerkoli je moznost, me pljuvajo( in pisejo zaljivo o meni. Ves, sam nisem tip cloveka, ki rad joka! Niti se ne sekiram, ce me kdo “sesuje” v komentarjih. Ker se pac zavedam, da vsi ne moremo pihati v isti rog! Tudi zabavno ne bi bilo! Ce pa me kdo ozmerja s kretenom (munda ) in to napise v kontekstu vezanem s teboj pa seveda ne bom ostal dolzan. Bom pac napisal kaj nazaj. Nikakor pa traumiral kot ti, ki se res smesis. Pises eno in isto od kar sem te zasledil na blogosu. Moraliziras in se delas Mati Terezijo, hkrati pa v mnogih postih in komentarjih negiras prav sebe. Ce ne razumes sal na svoj racun, potem res bolje da prenehas z obiski na blogosu, saj se vedno najde kaj kar te razjezi.
Se enkrat : zame je blog zabava in ne obsesija! priporocam da tako tudi ti to jemljes in bos lazje zivela. Se dobro, da ne gledas mojega bloga, saj bi spet mislila da si na slikici ti, pa bi bilo spet vse narobe! :)
Osebno bloga nikoli nisem videl kot obveznost, komunikatorja s svetom ali karkoli drugega. Blog je hobi, kot nekdo bere knjige, jaz pišem blog. Vendar če človek življenje prilagaja blogu (namensko fotografira za blog, samo zaradi dobrega zapisa na blogu obišče koncert, gleda televizijsko oddajo, itd.), potem ni več zanimiv, vsaj zame ne.
Mene zanima bloger, kaj se dogaja v njegovem življenju, v njegovem okolju, njegovo realno življenje .. le da to preberem v virtuali. Blog povezuje realno z virtualnim, ne navidezno z virtualnim.
“Sicer sem pa po izobrazbi novinarka” hmm.. s tem se jaz ne bi hvalil v tvojem primeru.. oz. ce se prav spomnim, si bila se do pred nedavnim politologinja, sosolka od thalerja.. seveda puscam moznost, da si dvopredmetni studij na fspn imela..
“Pišem pa že od svojega dvanajstega leta” jaz sem zacel nekje pri petih letih, ce se prav spomnim.. in se nikjer ne hvalim s tem..
“Saj res, blog je nekaj čisto drugega, ne?” da.. drugacen koncept ljudi, drugacna struktura stavkov in zasnova.. lahko pa vprasas kaksnega novinarja, pa ti bo razlozil razliko med klasicnim medijem in blogom, da ne bom jaz pametoval, ker pac nisem novinar, tako kot ti..
“In ja, jaz imam tudi svoje življenje” nazadnje so bili to samo komentarji.. in sedaj, ko ni komentarjev, spet pametujes povsod??
“Vsekakor pa se niti slučajno ne mislim spuščati s tabo ali pa s kakšnim londonom v debate, ker je škoda energije.” zanimivo.. potem se sama s seboj tipkas??
“Ker vidva vedno vse bolje vesta. Itak.” ne, zato imava tebe.. ker ti vse ves.. ker ti spreminjas svet, kali?
@delavnica:
“Vendar če človek življenje prilagaja blogu (namensko fotografira za blog, samo zaradi dobrega zapisa na blogu obišče koncert, gleda televizijsko oddajo, itd.), potem ni več zanimiv, vsaj zame ne”
v bistvu si s temle zapisal najvecjo resnico o blogu, vsaj z mojega stalisca, kar jo je nekdo lahko zapisal..
blog ni zivljenje, ampak je lahko zapisano zivljenje pisca bloga na blogu!
Madona Had, tale tvoj zadnji stavek bom nominirala za ‘Kamen leta’ pri Betki! :) Petkrat sem ga prebrala pa še ne vem če štekam. :))
to je bil moj point :))))
Kot običajno. ;)
Glede na to, da ga nimfa ne šteka, žal ne izpolnjuje kriterijev za “Kamen leta”. Žal.. Naj vam to ne vzame volje produciranja materiala za “Kamen leta”. Nekoč bo zagotovo tudi hadu uspelo ;))
@betka: hvala za tolazbo :evil: sedaj sem pomirjen :)
Jp, včasih je res bolje, da ti nihče ne komentira postov. Ko je tam doli nula, si nekako miren. Povedal si svoje in to je to. Ko pa napišeš post, na katerem se potem dva ali trije malo “podružijo” in se začne zafrkancija - klikaš vsake dve minute … jao, KDO BO PA DELAL? Skušnjava je prevelika … in evo, ker nimaš še dovolj - pa gremo še naprej malo naokoli … tole jamranje je slaba vest, kar tudi ni tako grozno but only as long as it doesen’t become too much of a habbit.