Sedaj se smejim, pred parimi urami sem krvavi pot potil.
Zadnje čase sem zaradi projekta sahara.si precej povezan na domač strežnik - moje najljubše okolje za programiranje. Nekako bolj zaupam svoje podatke strežniku kot laptopu ali kišti v dnevni sobi. A danes me je razočaral, no pa saj sem v veliki meri sam kriv za nastalo stanje ..
Opoldne sem se spravil k nadgradnji PHPja na strežniku, sicer je to postala že mesečna rutina, saj precej redno spremljam novosti. Predvideval sem ~ 1min downtime (nedosegljive spletne strani, ftp, mail, ..), predvsem zaradi kasnejše nadgradnje www strežnika. A se je že ob začetku posodobitve ena minuta spremenila v en dan.
Vse pakete posodabljam preko Slackware pripomočka pkgtool. Par ukazov in vse je pripravljeno na uporabo. A nova verzija PHPja (5.2.2) nekako ne podpira fast-cgi standalone (php lahko na strežniku zaženem kot samostojen proces). Pot je oblil moje čelo, v trenutku so se pred menoj odvrteli vsi bivši “črni-strežniški” dnevi, od vdorov do kompletnega sesutja strežnika.
Drugega kot reboot (ponovni zagon) mi ni preostalo. Ob čakanju na “dvig” (avtomatičnemu ponovnemu vklopu) strežnika sem pojedel kosilo, spil pivo, .. načakal sem se. Kišto sem odnesel k računalniku v dnevi sobi, ga priključil na LCD in tipkovnico - v operacijski sistem sem prišel brez problemov, le mreža ni delovala.
Prekolnem vse kar je prekleti mogoče, večkrat mi je že namreč deževje, kot je bilo včerajšnje, skurilo mrežno kartico. K sreči jih imam kar nekaj v rezervi, a nobena ni delovala. Končno sem prišel do “veleumne” ugotovitve, da je nekaj narobe s kernel-header paketom. Wrooong - Booong ! Z njim nič ni bilo narobe.
Ponovna inštalacija paketa kernel-header je zadevo le še poslabšala, še lilo loader se je sesul, računalnik je enostavno crknil. Do tega trenutka sem iz živčnosti spil že 3 litre vode, potil sem se kot sredi poletja, ob najhujši vročini.
Disk v strežniku je namreč poln slik - maturantski izlet, poletje, žuri, itd., na njem se nahajajo edine kopije spletnih strani, baza, blog, .. Kriza uglavnem. Že izguba bloga bi pomenila pravo tragedijo !
Bučko kot sem, sem se spravil k ponovni inštalaciji - pa sem jo kmalu prekinil. Tam nekje pri izbiri particij sem izgubil živce in se hkrati spomnil rešitve, s katero bom ohranil pri življenju vse pomembne podatke. Na strežnik sem priklopil star CD pogon, vanj vstavil Live Linux CD (Knopix). Vse je delalo kot po maslu, prišel sem do svojih datotek (da bi videli kako mi je odleglo), po kmečko sem rešil še bazo.
Sledil je zmagovalni format - saj veste, ko te boli kurčič, če gre vse na disku v 3pm :-) Ni ga lepšega za administratorja kot clean install. Mučne minute so se šele začele, predvsem s obnovitvijo baze (nisem imel backupa, delal sem ga iz drobtinic datotek, ki sem jih našel na disku), ponovno inštalacijo vsega programja, ..
Po glavi se tolčem predvsem zaradi dejstva, da si že dva tedna ogledujem nov 400GB disk za “pomembne” podatke, ki bi bil v strežniku ločen od operacijskega sistema, pa vedno odmahnem z roko, češ da ga ne potrebujem in ne bom po nepotrebnem zapravljal. Škrtost me je stala cele zbirke serij, filmov in glasbe (cca. 140GB).
Kot vidite sem uspel vse spletne strani, bazo in sistem spraviti v prvotno stanje. Backup še vedno leži na drugem strežniku (ex. tux še vedno prav pride - najbolj zanesljiva kišta, kar sem jih kdaj imel), tam bo vrjetno nekaj časa (vsaj do vgradnje novega diska) tudi ostal.
Komentarji (1)
